Koliko treninga potrebujete?
Zanimivo je ali lahko s športom pretiravamo in kaj moramo storiti, da šport koristi naši telesni in fizični pripravljenosti.
Zagrizeni rekreativci lahko kljub znanju o znanju o delovanju telesa negirajo nevarnosti skrajnih telesnih obremenitev in lahko pretiravajo.
Meril kaj je normalno v različnih starostnih obdobjih še ni…..Medtem, ko strokovnjaki medicine, ki ne najdejo časa za šport v telesnem smislu, pogosto bolj konzervativno gledajo na množične fizične izzive manj pripravljenih in tudi starejših udeležencev maratonov, triatlonov….
Vse je relativno, odvisno od marsičesa in vendar je telesna pripravljenost v veliki meri odvisna od pravilno in predvsem postopno vloženega dela. Koliko treninga je potrebno, da v skladu s svojimi sposobnostmi pretečemo maraton, se povzpnemo z kolesom na Vršič, Mangart, opravimo triatlon jeklenih ali klasični olimpijski triatlon, ali celo 75km tekaški ultramaraton v Logarski dolini, Ironman na Havajih? |
Klasičen odgovor katerega bi nam posredovali dobri trenerji bi bil sledeč: osebni rekord ali zmago doseže tekmovalec, ki je odlično pripravljen in se z dano nalogo lahko spopade samozavestno in po ustreznem dolgoročnem planiranem treningu….
Mladi kolesarji tekmovalci se recimo šest let, ponavadi od desetega do 16. leta spopadajo z cesto in njenimi razdaljami in potem šele pri 18 letih dirkajo dirke dolge 120km. Pri tem moramo upoštevati, da do 18. leta vztrajajo le najbolj nadarjeni, ker je kolesarstvo kruto selektiven špor. Mladi tekači se leta urijo na srednjih progah, le tja do 3km in šele po dolgih letih urjenja se spopadejo z maratonom.
Pot do osebnih rekordov je dolga in zavita, polna preprek in preko posvečene poti predanosti športu, ko mora športnik imeti vsaj približno dober genetski inženiring, beri prave starše in neskončno voljo do dolgoletnega dela…
Hitenje v procesu treninga privede do slabih rezultatov in do poškodb, ki lahko tudi dolgoročno škodijo tekmovalčevemu zdravju in tekmovalnim dosežkom, ki bi jih ob ustreznem delu lahko dosegel kasneje.
Zmernost in včasih tudi lenoba, da lahko spočiti treniramo z veseljem in z zavestjo, da morda samo 60-90% našega realiziranega telesnega potenciala zadostuje, da zdravi tekmujemo in v tekmah tudi uživamo brez škode za zdravje, je lahko izhodišče, da se nam ni treba primerjati z vrhunskimi tekmovalci, ki so genetsko in tudi po vložku v šport superiorni in praktično nedosegljivi.
Šport za zdravje je samo navdušenje nad dobro delujočim telesom, ki nam po dolgoletni in primerni spodbudi pravega treninga dolgo časa ponuja brezskrbnost uživanja prostranstev naše matere zemlje v vseh njenih razsežnostih. Če hočemo napredovati moramo dovolj počivati, dobro spati in pravilno jesti in vse omenjeno prispeva k dobri regeneraciji in učinkovitemu treningu in zdravju nenazadnje.
(dr. Bojan Knap)