Intervju z Markom Balohom,

Prvi razlog je bila izredno hitra regeneracija po dirki. S pomočjo kapsul z lipidnim izvlečkom novozelandske zelenouste školjke, ki ima profil esencialnih kislin omega-3 sem se le nekaj tednov po RAAM-u počutil ponovno zelo močnega in začel sem iskati nov izziv za zaključek letošnje sezone. Boljše motivacije kot soočiti se z zmagovalcem RAAM-a Dannyjem Wyssom si nisem mogel želeti.

Švica je prelepa država in zmeraj sem si želel prevoziti njene Alpske prelaze. Tortour je ravno zaradi svojih visokih alpskih prelazov (5 prelazov preko 2.000m) še težja dirka ko Dirka okoli Slovenije. Čeravno je 90 km krajša, ima 3.000m višinske razlike več.

Kako bi primerjali obe dirki RAAM in TORTOUR?
Na RAAM-u pride do izraza zmožnost funkcionirati brez spanja, saj je dirka dolga skoraj 5.000km. Medtem na Tortour-u (“le” 1.071km) spanje ni prišlo v poštev, torej 39 ur in 9 minut praktično non-stop kolesarjenja. Tortour ima v le eni petini dolžine skoraj polovico višinske razlike RAAM-a (RAAM ima v 4.900km 50.000m višincev, Tortour pa v 1.071km kar 15.000m!).

Kaj je bilo odločilno za zmago?
Vsekakor moja dobra regeneracija po RAAM-u in motivacija. Čutil sem, da je moja pripravljenost na višjem nivoju kot na RAAM-u in malce sem računal, da se bo morda Wyss bolj posvečal zabavam ob zmagi, kot treningom, tako da sem pričakoval bolj izenačeno dirko kot v Ameriki. Ko sem že na prvih klancih začutil, da mi gre bolje kot konkurenci, me nič ni moglo ustaviti. Prav žal mi je, da dirke kot so DOS in RAAM niso na sporedu avgusta, saj sem zaradi slabih pogojev pozimi šele takrat v polni formi.

Koga bi lahko okronali za vašega športnega vzornika?
Moja kolesarska vzornika sta bila Greg Lemond in Miguel Indurain, seveda pa očudujem tudi Lancea Armstronga zaradi njegovega povratka med “žive” po premaganem raku, zaradi sedmih zmag na Tour de Franceu in še bolj zaradi njegovega dela v borbi proti raku.

Kaj pa treningi? Se poslužujete popolnoma svojega plana treningov ali vam pri tem kdo pomaga?
Dovolj imam izkušenj in tudi sebe poznam po vseh teh letih (kolesarim že 24 let), da pomoči pri planu treningov ne potrebujem. Poleg tega je moj urnik poleg službe in družine tako specifičen, da bi mi težko kdo znal pravilno svetovati. Meni pa zaenkrat načelo, da je važna kvaliteta treninga in ne kvantiteta, služi odlično.

Za navadne smrtnike ste verjetno čudak, ker toliko časa preživite na kolesu. Na dirkah celo “spite” na njem. Kaj vas tako motivira?
Motivacija so vedno novi cilji, ki si jih zastavljam in seveda zmage! Ko imam enkrat pred očmi cilj, bom vse sile usmeril v ta cilj in običajno sem (prej ali slej) uspešen. Zmagovalec namreč ni tisti, ki vedno zmaga, ampak tisti, ki po padcu vedno znova vstane in se bori naprej…

Kaj pa poškodbe?
Če odmislimo poškodbe zaradi padcev, je kolesarstvo najbolj telesu prijazen šport. Seveda gre pri ultra kolesarstvu za nekaj težav, ki se pojavljajo na vseh mestih v stiku s kolesom (stopala, zadnjica, dlani). Teh je v večji ali manjši meri deležen prav vsak, ki se pomeri na ultra preizkušnji, sam pa sem letos težave spravil na minimum z jemanjem Lyprinol® Sport Edition kapsul. Ne samo, da so bile težave manjše, ampak je regeneracija le-teh po dirki (RAAM) potekala mnogo hitreje kot običajno.

Zano je, da ste tudi astmatik in v tem pogledu “ambasador” predvsem otrok z astmo?
Zaradi lastnih izkušenj si želim pomagati otrokom in morda predvsem njihovim staršem pri odločitvi, da usmerijo otroke v šport po njihovi želji. Dokazano (tudi v mojem primeru) je namreč, da se otroci, ki se ukvarjajo s športom veliko lažje soočajo s težavami, ki jih prinaša kronična bolezen kot je astma. Ob dobri telesni pripravljenosti so težave z astmo manjše. Vsekakor astma ne bi smela biti ovira pri ukvarjanjui s športom, prej obratno.

Žal je strošek ultra-maratonskih dirk res velik, posebej tu izstopa RAAM. Plan dirk je v popolnosti odvisen od proračuna. Letos sem ob koncu sezone ponovno odlično pripravljen, a je žal proračun že davno izpraznjen. In zato nastopov letos ne bo več. Pravzaprav že mojega sodelovanja na dirki TORTOUR ne bi bilo, če ne bi bilo podpore Lyprinol Sports Edition. Z njihovo pomočjo sem pokril stroške dirke in še enkrat dokazal, da lahko premagam tudi najbolj cenjena imena v ultra-kolesarskem športu.

Oba bom povedal v angleščini, vas pa prosim za prevod:
“If you are not having fun, you are not doing it right!”
Torej prijetno s koristnim?! :-)

Drugi je izrek amerškega predsednika Roosevelta:
"It is not the critic that counts; nor the man who points out how the strong man stumbles. Or where the doer of deeds could have done better. The credit belongs to the man who is actually in the arena, whose face is marred by dust and sweat and blood; who strives valiantly; who errs, and comes short again and again, because there is no effort without error and shortcoming; who knows the great enthusiasms, the great devotions; who spends himself in a worthy cause; who at best knows in the end the triumph of high achievement. And at worst, if he fails, at least fails while daring greatly, so that his place shall never be with those cold and timid souls who know neither victory nor defeat." — President Theodore Roosevelt, "The Man in the Arena", Paris, 1910
Ta izrek me je držal pokonci predvsem po neuspelih poizkusih na prvih dveh RAAM-ih (2003 in 2005), na katerih sem moral odstopiti zaradi zdravstvenih problemov.

Bi spremenili pretekli življenski tok, če bi imeli možnost?
Verjetno kako malenkost, v celoti pa se mi zdi, da sem bil kar pravilno “usmerjen”…

Se vam zdi šport pravi za spoznavanje pravih prijateljev? Kaj pa kolesarjenje, kjer ste na kolesu sami z vetrom?
Na kolesu oz. ob kolesarstvu sem spoznal večino svojih prijateljev, pa tudi ženo Irmo sem spoznal na kolesarski dirki Po Sloveniji. Posebej ultra kolesarji so zelo pozitivni ljudje in dobro se razumem prav z vsemi. Tudi na dirkah samih je prisotna včasih že neverjetna solidarnost, ekipe in kolesarji si pomagaj(m)o med sabo včasih tudi za ceno svojega rezultata. Ta medsebojna povezanost in vzdušje na ultra dirkah je tisto, kar mi daje voljo za vztrajanje na tej poti, kljub ne tako mladim letom.

Pa vendar vas na tekmah vedno spremlja ekipa. Kaj je njihova misija?
Ekipa je na naših dirkah bistvenega pomena, saj brez dobre ekipe ne bi prišel ravno daleč. Njihova naloga je hranjenje kolesarja, navigacija in včasih (vsaj na RAAM-u) najbolj pomembno, to je vzpodbujanje in motiviranje. Sam imam to srečo, da imam okoli sebe dobre prijatelje ter družino in ekipa se je do zdaj na vseh dirkah več kot odlično obnesla. Ekipi moraš v popolnosti zaupati, saj jim v bistvu v roke položiš svoje življenje. Odgovornost je torej precejšnja, pa smo se kljub temu prav na vseh dirkah do sedaj imeli zelo lepo. Če ne bi bilo tako, se verjetno ne bi vedno znova vračali…

Imate družino. Kako usklajujete čas za kolesarjenje in čas za vaš zaklad doma?
Zaenkrat se še da, za kar sta zaslužna Irmina potrpežljivost in moja pripravljenost podrediti se družinskim obveznostim v največji možni meri. Ob 40-urnem delavniku in družini je kar projekt pripraviti se v pravi meri, da konkuriraš najboljšim ultra kolesarjem na svetu. Ampak do zdaj sem z rezultati dokazal, da se to da. Včasih to pomeni treninge ob „nečloveških“ urah, včasih manj treninga kot bi si ga želel oz. ga potreboval, vedno pa na koncu prevlada volja in ljubezen do kolesarstva. Dokler imam to in dokler bodo pred menoj jasni cilji, bom šel po tej poti.

Kaj pa, ko ste po dirkah utrujeni in si verjetno želite le spanca? Se sprostite tudi drugače?
Žal mi zaradi službe manjka časa za raznovrstno sprostitev, včasih celo za spanje. Tudi  z otroci bi si želel preživeti več časa. Je pa v bistvu čas na kolesu moj čas za sprostitev. Po nekaj dnevih brez kolesa - to pa je hudo in takrat šele rabim sprostitev! Komaj čakam, da otroci zrastejo toliko, da se bomo na kolesih lahko sproščali skupaj.

Kako se prehranjuje ultra maratonski zmagovalec dirke Tortour? Se sploh kdaj pregrešite z “nezdravo” hrano?
Načeloma se prehranjujem kar zdravo, razmerje med hranili je ostalo še iz »dirkaških« časov, torej večinoma ogljikovi hidrati (makaroni vseh vrst), pa zelenjava in malo mesa. Brez zajtrka sploh ne morem začeti dneva. Seveda se pa velikokrat pregrešim, predvsem sem ljubitelj sladkega, pa tudi kakšen BigMac mi ne uide. Imam pač to srečo, da vse te kalorije tudi pokurim s športom in (zaenkrat) težav s težo nimam.

Štejete kalorije?
Ne.

Znate kuhati?
Ja, ampak nič kompliciranega. Znal bi preživeti tudi ob lastni kuhi.

Se prebujate z jutranjo kavo?
Ne, v bistvu kave sploh ne pijem. Pravzaprav popijem kakšen capuccino, na kar sem se navadil odkar sem v službi in si nekako izven toka dogajanja, če se ne pridružiš kolegom tudi na kakšni “kavici”.

Kaj in koliko spijete med dirko?
Pijem veliko količino predvsem isotoničnih pijač, pa tudi navadne vode. Še vedno je rekordnih prvih 24 ur mojega prvega RAAM-a iz leta 2003, ko sem v puščavskih pogojih popil kar 30 litrov tekočine. V povprečju popijem med pol in enim litrom tekočine na uro, poleg tega pa še hrana, ki je delno tudi v tekoči obliki, med 350 in 400kCal/uro.

Pa nepredvidljive situacije? Na Tortouru ste naprimer naleteli na prevrnjen voz sena. Vas je zgrabila panika?
Z ekipo sem se po radijski postaji dogovoril, da nadaljujem pot in dali so mi navodila za nekaj naslednjih križišč. Panika me je začela grabiti, ko sem se začel bližati mestu časovne postaje, pa nisem vedel kam zaviti. Na srečo me je pravi čas ekipa dohitela. Panika me je grabila bolj, ko smo se med dirko nekajkrat izgubili in nisem bil prepričan, ali nas bo Ratschob ujel nazaj ali imam pač dovolj veliko prednost.

Kaj vas je nazadnje prizadelo?
Včasih se počutim kot Kalimero, saj me krivica vedno zaboli. Včasih je dovolj že kaj majhnega, letos pa je bilo najhuje, ko je po RAAM-u predsednik države pripravil sprejem za Robiča, ki je na dirki odstopil, zame kot tretje uvrščenega pa ne. Saj na zapostavljanje medijev sem se že kar navadil, od predsednika države pa bi pričakoval bolj korektno obnašanje oz. vsaj boljšo obveščenost.

Vaše sporočilo aktivnim ljudem?!
Kolo je najlepši šport na svetu torej »Vsi na kolo za zdravo telo!«. Se vidimo na kolesu…